Na Pšeničnikovem

Jure Logar

Jure Logar je pravnuk Karla Štiha. Na srečanju je poleg Aleša in Debore poskrbel za čudovite fotografije.
[http://picasaweb.google.com/rodoslovje/Reunion2009]

Da pa je Jure odličen fotograf, potrjuje tudi avgustovska naslovnica revije GEA. Krasi jo namreč prav Juretova fotografija, posneta v Hoggarju (Alžirija). Jure, čestitamo!!!

Članek iz Zasavca 30/07/2009

Fotografije iz srečanja III.

Nov set fotografij, avtorja Jureta Logarja (pravnuk Karla Štiha).

http://picasaweb.google.com/rodoslovje/Reunion2009

Fotografije iz srečanja II.

Nov set črnobelih fotografij, avtor Aleš Kreže.

http://picasaweb.google.com/rodoslovje/ReunionSrecanje2009#

Lipa zelenela je ... [elektronska verzija]

Knjiga v e-obliki
format: PDF
velikost: cca. 10 MB

Knjigo si lahko shranite na računalnik tako da se pomaknete s kurzorjem miške na fotografijo in kliknete desni gumb miške, izberete ukaz Shrani ciljno datoteko kot...

Fotografije iz srečanja I.

Prvi set fotografij iz Kopitnika. Avtor Damjan Stankovič (vnuk Karoline Strel).

http://picasaweb.google.com/DamjanSt/SrecanjeSlanskov#

Žepna ura Mihe Slanška ml.

Gre za srebrno uro 'La Perfection' podjetja W&D z lovskim motivom iz konca 19. stoletja. Patent za to uro naj bi bil registriran v Švici leta 1898 (Brevet No. 17445, 27. september 1898).

Pod lipo

Dve skupinski fotki za pokušino.

Polona in Zidani Most after 22 years

Polona Filpi, Joe Filpi, Mara Hohkraut, Joža Klančišar, Rudi Hohkraut, Debora Batagelj, Anna Cummings, Uroš Hohkraut, Matej Hohkraut, (in front) Lana and Ana Tia Hohkraut.

Sporočilo za medije

Rodbinsko srečanje Slanškovih je dogodek, ki povezuje potomce Mihaela Slanška st. in Apolonije Tabor iz Straškega hriba v Gorah (nekdaj Sv. Jurij). Na srečanju se bo zbralo kar pet generacij potomcev iz cele Slovenije. Prav poseben čar pa dogodku daje tudi udeležba sorodnikov iz Chicaga, ki predstavljajo že tretjo in četrto generacijo v Združenih državah. Ohranjajo že 103 leta dolgo tradicijo ohranjevanja stikov s sorodniki v rodni domovini njihovih prednikov. Ljubezni in spoštovanja do domovine njihovih prednikov niso omajale ne vojne, politične spremembe in niti leta, ki so pretekla od daljnega slovesa v letu 1906.

Priimek Slanšek je danes med redkejšimi priimki v Sloveniji. Nosi ga le 26 državljanov Slovenije. Tudi domačije na kateri so se nekdaj rojevali naši predniki danes ni več. Ostala pa je mogočna lipa ob ruševinah nekdanje domačije. Nekaj sto let staro drevo, simbol družine, življenjske moči in ljubezni do narave.

S srečanjem želimo počastiti knjigo, ki opisuje zgodovino rodbine dolge skoraj pol tisočletja. Stkati poznanstva med mlajšimi predstavniki rodu in dokazati, da cenimo vrednote, ki so dozorevale v senci Pšeničnikove lipe skozi stoletja, najpomembnejše med njimi, ljubiti in spoštovati naravo in biti v veselje in oporo soljudem.

Ob tej priložnosti je bila izdana knjiga o zgodovini rodbine z naslovom Lipa zelenela je …, za vsakega udeleženca srečanja je bilo natisnjeno rodbinsko drevo in izdelano priložnostno spominsko darilo.

za organizacijski odbor
Matej Hohkraut

Karolina in Karel

Včeraj sem na povabilo mojih bivših sodelavcev obiskal dogodek ob 130 obletnici delovanja šole v Šentlambertu. Na prireditvi smo si lahko ogledali tudi učilnico iz preteklosti in seveda med listanjem po redovalnici iz leta 1916 sem naletel na poznane ljudi :)

Nejc Skubic

Nejc Skubic je vnuk Jože Klančišar poročene Skubic in prapra vnuk Mihaela Slanška ml., zadnjega gospodarja na Pšeničnikovi domačiji. Nejc je poklicni nogometaš in v letošnji sezoni igra za slovenskega prvoligaša Interblock.

Knjiga Lipa zelenela je ...

Naročilo knjige je možno do 8. junija 2009,
na naslovu matej[afna]hohkraut.com

elektronska verzija knjige.

Odpri čez celo okno

Mihatova najljubša

Po pripovedovanju vnukov je bila 'dedotova' najljubša Pod rožnato planino.

Lipa zelenela je ...

Naslov knjige o zgodovini rodbine bo enak naslovu ene najlepših slovenskih ljudskih.

Rodbinsko drevo II

Z današnjim dnem so bili v družinsko drevo dodani še zadnji mankajoči potomci Mihaela in Apolonije. Delo je končano (7 generacij, slabi dve leti dela) :)

http://www.hohkraut.com/matej/family/tree_slansek.pdf

Čiščenje Pšeničnikove domačije

V nedeljo 3. maja 2009, Rudi Hohkraut organizira čiščenje domačije Pšeničnikov, ki jo bomo obiskali 27.6.2009, na srečanju Slanškov. Vse, ki ste dobre volje in imate čas za združitev prijetnega s koristnim s nam pridružite.

Vse podrobnosti dobite na mejlu;
matej[afna]hohkraut.com
ali telefonu (03)56 83 605 [Rudi].

Rodbinsko drevo

Danes so se nam na drevesu pridružili še potomci Josephine Slansek (hči Franceta Franka Slanska)in Allena Hosticke.

http://www.hohkraut.com/matej/family/tree_slansek.pdf

Anton Slanšek

Uporabnik foruma ProHereditate Klemen mi je včeraj sporočil podatke o vojaku Antonu Slanšku. Anton je bil najmlajši sin Mihaela Slanška in Apolonije Tabor. Že v začetku prve svetovne vojne so ga vpoklicali k vojakom, s IV. bataljonom 87. celjskega pešpolka je odšel na bojišče v Srbijo.

Zapis o njegovi smrti se glasi:

"Inf. ANTON SLAMŠEK, St. Georgen, Cilli, Stmk., 1891;
gefallen am 20. September 1914 auf der Jagodnja, nö. Drinjača, Serbien; beerdigt am 20. September am Schlachtfelde."

Torej umrl je pri 23tih letih v Srbiji in bil pokopan kar na bojišču.

Lipa zelenela je...

Vprašalnik

Vprašalnik s katerim si pomagam pri zbiranju podatkov o posamezni osebi.

1. Rojstvo - datum, kraj - datum krsta, boter
2. Družina - imena bratov sestra (po starosti) - ime očeta, mame - kraj bivanja družine - imena otrok (po starosti)
3. Služba - poklic - izobrazba - posebna znanja in veščine - morebitni uspehi in priznanja
4. Posebni dogodki - datum in kraj služenja vojaškega roka - morebitno sodelovanje v vojni - datum in kraj poroke - ime in priimek zakonskega partnerja - datum in kraj šolanja - preživete nesreče, težke bolezni - slavnostni in zanimivi dogodki (anekdote)
5. Lasnosti - izrazite značajske lasnosti - morebitne bolezni (alergije, dedne bolezni)
6. Smrt - datum, kraj in vzrok - datum in kraj pokopa
7. Razno - morebitni dokumenti in fotografije o osebi - morebitni predmeti last oseb

Stanislav Slanšek

Iz časopisa Kakovostna starost, letnik 3 (2000), številka 1-4

Hvala vsem uslužbencem Inštituta Antona Trstenjaka in Doma upokojencev Franca Salamona iz Trbovelj za njihovo prijaznost in prizadevnost.

Članek iz Dnevnika

Tale članek sem našel danes med brskanjem po internetu. Članek Pomeni jim topel in prijeten dom je datiran 16.1.2002, avtor pa Svato Krasnik. Celoten članek je dosegljiv na povezavi.

"... Zato pa Stane Slanšek , 88-letni stanovalec doma, ni imel nič proti fotoaparatu. "Pokoj sem si zaslužil z delom na železnici in se takoj odločil za dom. Ne bi mi bilo treba, a naj mladi živijo svoje, mi starejši pa svoje življenje. Zakaj bi si bili v napoto, ko pa se lahko obiskujemo. Prav zdajle pospravljamo novoletno dekoracijo, potem se bom lotil še kakšnega dela. Komaj že čakam, da se otopli in izgine sneg, pa se bom lotil urejanja okolice doma. Grablje, lopata, pa tudi metla, če je treba, so mi najljubše orodje, največje zadovoljstvo pa urejeni rožni in drugi nasadi, pa steze in druge površine okrog doma," je še dodal Stane Slanšek, za katerega ima vodstvo doma ogromno pohval..."

80 letnica Mihaela Slanška ml.

Leta 1962 je Mihael Slanšek praznoval 80 let. Slanški so se zbrali na njegovem domu (Zidani Most 26) in nastala je tale fotografija.

Srečanje Slanškov 2009

Danes mi je Cveta poslala najnovejši seznam potomcev, ki so potrdili udeležbo na Kopitniku. Zaenkrat zgleda takole:

Irena Kregar Tovornik (3 osebe)
Joža Strel Škegro
Cvetka Strel Stankovič (5 oseb)
Rudi Hohkraut (10 oseb)
Joža Klančišar Skubic (še ni končnega števila)
Mira Slanšek
Anka Slanšek Babič (8 oseb)
Jožefa Slanšek Dolanc (2 osebi)

skupaj: 33+ (več kot 33 oseb)

Ker je časa še dovolj, pričakujemo še kar nekaj prijav...

Wilma M. Slansek Wiott

Fotografija Wilme Slanšek poročene Wiott in njenih potomcev.
(od leve) Gerald Hanford Wiott (1928), Wilma May Slansek Wiott (1931), hči Loretta Diane Monroe Hill (1955), pravnuki Curtis, Devin in Shauny.

Wilma je najmlajša hči Fraceta (Franka) Slanška. Wilma se je zelo razveselila poznanstva z mano in stika s sorodniki iz domovine njenega očeta in matere. Kljub njenim 78 letom in težki bolezni (parkinson), mi vsak teden napiše vsaj en e-mail, zame pooseblja žilavost in moč rodbine Slanškov. Občudujem jo in kadar ji pišem, se počutim kot, da jo poznam že celo življenje.

Ferdinand Slanšek (1880 - 1915)

Fotografijo mi je poslala Wilma Slansek poročena Wiott, najmlajša hči Franca (Frank) Slanska. Njen komentar na fotografijo je bil, da ne ve kdo je oseba na sliki, vendar gre verjetno za brata njenega očeta. Po mojem mnenju gre skoraj 100% za drugega sina Mihaela in Apolonije Slanšek.

Ferdinand je umrl v prometni sreči leta 1915, ko ga je v Franklinu, KS, zbil tramvaj. V Sloveniji je zapustil nezakonskega sina Karla Štiha iz Krmelja.

Predlog za simbol rodbine

Mihatovi in Jožefini otroci

Na fotografijah iz leta okoli 1930 se pojavljajo poleg otrok Mihata in Jožefe še njihovi vrstniki, ki so bili verjetno otroci sorodnikov.

Kdo so štirje fantje poleg Leopolda Slanška (stoji prvi levo)?


Kdo sta dekleti v sredini med Frančiško (levo) in Štefko (desno)?

ReUnion / Srečanje potomcev rodbine Slanškov

»Pred več kot dvema letoma sem sistematično začel iskati podatke o mojih prednikih. Seveda mi je bilo sprva težko in kaj kmalu sem se znašel v mrtvi ulici. Vendar sem z vsakim novim dnem, z vsako novo informacijo o mojih prednikih odkrival nova spoznanja, ljudi in se seznanjal z dogodki, ki so pomagali nizati nevidne nitke skozi življenja, ki ga uživamo mi.

Napisati spomine, ki so desetletja preko govorjene besede, naključnih zapisov in porumenelih slik iskale pot do mojih misli in srca je zame poslanstvo. Pretvoriti vse te čarobne spomine in majhne trenutke, ki so iz nas naredili to kar smo, v zapis, za naše potomce. Da bodo lahko v težkih trenutkih rekli, seveda zmorem saj sem vnuk gorjanov, ki jih ni ustavila ostra klima, ne slabe letine in ne vojne za domovino ali usoda tam nekje preko Atlantika.

Naši dedje so nam zapustili to, da lahko rečemo, da izviramo iz enega najlepših kotičkov Zasavja. Da kljub temu, da nas je malo, vemo, da naša kri že skoraj 450 let diha s Turskimi gozdovi in se napaja v moči Straškega hriba. Da se odpravimo tja na prisojno stran Straškega hriba, kjer se še danes razkošno bohoti ljubezen do narave in skrbnost naših dedov do imetja, v podobi mogočne lipe ob ostankih nekdanje domačije.«

[Matej Hohkraut]